HOME       Eksplozivi      Dimne bombe      Zažigalne bombe      Rakete     Rakete na vodo     Vžigalne naprave      Zanimive reakcije      Kemikalije

Kemikalije

       Tukaj so opisane kemikalije oz. snovi, ki jih boste potrebovali za izdelavo eksplozivov in drugih pirotehničnih snovi. Snovi so v abecednem redu glede na njihovo najpogosteje uporabljeno ime, zraven pa je so oklepaju še druga uporabljena imena, ter kemijska formula. Opisane so glavne značilnosti snovi in kje se jih lahko kupi. Navedena je tudi zelo približna cena. Pri nekaterih snoveh je opisan tudi postopek izdelave.


     Aceton (CH3-CO-CH3)
Je brezbarvna tekočina, lahko hlapljiva. Uporablja se za čiščenje laka iz nohtov in kot organsko topilo. Dobite ga v drogerijah ali drugih tehničnih trgovinah.                                                
                                                                                  

    Alkohol (etilni alkohol, CH3-CH2-OH)
Je brezbarvna tekočina, lahko hlapljiva in vnetljiva. Uporablja se kot organsko topilo in v živilske namene. Dobite ga v drogerijah in v lekarnah. Večinoma ga prodajajo v dveh koncentracijah: 70% in 96%-98%. Imajo tudi dva tipa alkohola. Čistejši, ki je namenjen za živilske namene in je močno obdavčen, zato tudi dražji, 1 L stane ca. 15 EUR. Drugi tip ni obdavčen in je obarvan ali vsebuje snov, ki ga naredi neužitnega, stane ca. 6 EUR.

     Aluminij (Al)
Aluminij v kosih je precej pogost in ga lahko dobite vsepovsod. Bolj problem je dobiti aluminij v prahu. Odvisno od uporabe je lahko ta prah bolj ali manj grob. Če hočete, da bo aluminij v zmesi z oksidantom počil (ti. flash powder) potrebujete zelo fin prah. Dobite ga v specializiranih trgovinah za barve in lake pod imenom broza ali prah bronze, par gramov stane ca. 4 EUR.  Če pa hočete, da bo v zmesi z oksidantom počasi gorel in pri tem metal na vse strani zelo svetle iskre, potrebujete grobe opilke. Naredite jih lahko doma s potrpežljivim piljenjem kosa aluminija, lahko pa jih tudi najdete v kakšni delavnici ali podjetju kot stranski produkt pri obdelavi aluminija.

     Amoniak (amonijev hidroksid, NH4OH, NH3)
Dobite ga v drogerijah ali drugih tehničnih trgovinah kot 12% raztopino. Ne vdihovat njegovih hlapov.


     Amonijev sulfat ((NH4)2SO4)
Ne vem če ga lahko kje kupite razen seveda v kemijskih trgovinah. Naredite pa ga lahko doma. Reakcija: 2NH3 + H2SO4 -> (NH4)2SO4  Počasi zmešajte 30 ml 12% amoniaka in 20 ml 50% žveplove kisline. Bolje je, da je presežek amoniaka, ki ga potem odhlapite. Obvezno vlivajte kislino v amoniak in ne obratno! Če boste vlivali prehitro, bo amoniak zavrel in šprical naokrog, kar je zelo nevarno. Nosite zaščitne rokavice, zaščitna očala in primerno obleko. Po dodatku kisline boste dobili raztopino amonijevega sulfata. S sušenjem pa dobite amonijev sulfat v prahu.


     Celuloza
Celuloza je vsebovana v veliko stvareh. Najbolje pa je da vzamete naravno vato, lahko pa tudi bombažno tkanino, papir, les, slamo, in podobno.





 
     Citronska kislina
Je v obliki belega prahu oz. kristalov. Uporablja se za živilske namene (npr. dodajajo jo v sokove). Brez problemov jo dobite v vsaki lekarni.






     Dušikova kislina (dušikova (V) kislina, HNO3)

Dušikova kislina je zelo močna, zato pazite, da se ne polijete ali da vam ne gre v oči. Če se to vseeno zgodi oči dobro sperite z vodo. Vedno nosite zaščitne rokavice in očala. Ne vdihovat njenih hlapov. Dušikovo kislino lahko kupite samo v kemijskih trgovinah. Dobite jo pretežno v dveh koncentracijah. Za nitracijo je primerna samo koncentrirana kislina (95% - 98%), prepoznate jo po tem, da je rdeče barve in se kadi. Druga koncentracija je ponavadi 69% (azeotropna raztopina z vodo - to pomeni, da se jo ne da več koncentrirati z navadno destilacijo) Taka kislina ni dobra za nitriranje, ampak se jo lahko uporabi samo za pridobivanje nekaterih nitratov (npr.: amonijev nitrat, pokalno živo srebro) V skrajnem primeru lahko za nitracijo uporabimo tudi 69% dušikovo kislino, vendar bodo produkti slabše nitrirani (izjema pa je nitriranje celuloze, kjer mora biti tako ali tako prisotnih 10% vode). Drugi skrajni primer je sinteza RDX, kjer moramo uporabiti dušikovo kislino koncentracije nad 98%, da sploh dobimo kaj produkta. Manjše količine koncentrirane dušikove kisline se da pridobiti s destilacijo v prisotnosti žveplove kisline na zelo enostaven način. Tukaj si lahko preberete več o tem.
Dušikovo kislino lahko naredimo tudi tako, da zmešamo presežek koncentrirane žveplove kisline in kalijev ali natrijev nitrat. Tako dobimo mešanico žveplove in dušikove kisline ter se kalijev ali natrijev sulfat:  H2SO4 + 2KNO3 -> 2HNO3 + K2SO4  ali  H2SO4 + 2NaNO3 -> 2HNO3 + Na2SO4  Ta mešanica je tudi za silo primerna za nitracijo.

     Formaldehid (formalin, HCHO)
Je gosta tekočina, katere hlapi so strupeni, dobi se v lekarni, vendar je precej draga ,1 liter stane ca. 13 EUR. Uporablja se za shranjevanje mrtvih živali v steklenih posodah, tako da lahko poberete žival ven, tekočino pa filtrirajte in uporabite. Večkrat skranjujejo živali tudi v alkoholu, ki pa ga bosta z lahkoto ločili od formaldehida, saj je bistveno redkejši in bolj tekoč kot formaldehid. Standardna je 34% raztopina.


     Glicerin
Je gosta prozorna tekočina sladkega okusa in brez izrazitega vonja. Kupite ga lahko v vsaki drogeriji ali lekarni, 1 liter stane ca. 6 EUR.






     Jod (I2)
Dobite ga v večjih lekarnah, vendar vam ga mogoče ne bodo hoteli prodali in vam bodo rekli, da ga nimajo. Je pa precej drag, 5 g stane ca. 4 EUR.

    Kalijev karbonat (pepelika, K2CO3)
Pepelika se nahaja v lesnem pepelu kot topna snov, zato jo lahko z lahkoto izperemo z vodo iz pepela.Vzemite večjo količino pepela, saj je pepelike precej malo v pepelu. Najbolje je, da zmešajte pepel in vodo, da dobite redko maso(dobro jo je tudi prekuhati, ni pa nujno). To maso nato prefiltrirajte. Raztopino, ki ste jo dobro prefiltrirali pustite na soncu, ali grejte na štedilniku, da voda izhlapi. V posodi preostanejo kristali kalijevega karbonata.

     Kalijev klorat (V) (KClO3)
Kalijev klorat je močan oksidant, ki se veliko uporablja v pirotehniki. Pirotehnične zmesi narejene iz natrijevega klorata so nestabilne in če vsebujejo samo drobec žvepla se lahko same od sebe vžgejo. Znana je mešanica kalijevega klorata in žvepla, ki je izredno občutljiva in eksplodira, če po njej udarimo s kladivom. Kalijev klorat lahko naredimo doma iz Varikine in kalijevega klorida. Najprej kuhamo 100 ml Varikine, dokler ne dosežemo volumna 14 ml. Varikino ohladimo, pri čemer se izločijo kristali natrijevega klorida(kuhinjske soli). Kristale prefiltrirajte in jih vrzite proč. Iz 2,8 g kalijevega klorida pripravite koncentrirano raztopino, ki jo vlijete v 14 ml prekuhane Varikine. Izločili se bodo beli kristali kalijevega klorata, ki pa niso zelo čisti, zato mešanico segrejte do vrenja in počasi dodajajte vrelo vodo in mešajte, da se raztopijo vsi prej nastali kristali. Vode morate dodati ravno toliko, da se raztopijo vsi kristali in nič več. Potem ohladite raztopino na 0 stopinj C. Izločili se bodo čisti kristali kalijevega klorata, ki jih prefiltrirajte, posušite in uporabite.

     Kalijev nitrat (navaden soliter, kalijev nitrat (V), KNO3)

Dobi se ga v lekarnah, 30 g stane ca. 1.70 EUR (je precej drag, a tudi zelo čist). V kakšni kmetijski trgovini vam bodo lahko hoteli prodati urejo, ko boste vprašali za soliter. Ureja sploh nima veze s solitrom in tudi ni uporabna za te namene! Majhne količine solitra se daje v klobase oz. salame, da ohranijo rdečo barvo. Velikokrat je soliter vsebovan v raznih gnojilih, ki vsebujejo tudi druge snovi in ga je zato težko ločiti in uporabiti. Soliter pa prodajajo tudi v nekaterih drogerijah v Avstriji in Italiji. Kot vse druge kemikalije pa se ga dobi v kemijskih trgovinah, 500 g stane ca. 13 EUR.
Soliter pa lahko naredite tudi sami doma iz amonijevega nitrata in pepelike. Reakcija:  2NH4NO3 + K2CO3 -> 2KNO3 + 2NH3 + CO2 Potrebujete 62 g amonijevega nitrata in 38g pepelike (razmerje 62%-38%), obe snovi pred tehtanjem dobro presušite na štedilniku. Iz amonijevega nitrata in pepelike naredite nasičeni raztopini. Zmešajte obe raztopini in mešajte. Če pazljivo povohate raztopino med reakcijo, mora smrdeti po amoniaku, drugače nekaj ni vredu. Raztopino segrejte do vrenja in pustite da se ohladi. Izločilo se bo nekaj precej čistega solitra (beli kristali), ki jih lahko prefiltrirajte, posušite in uporabite. Če raztopino ohladite na 0 stopinj C, se bo izločilo še nekaj solitra. Raztopino lahko posušite, preostanejo pa kristali malo manj čistega solitra. Če niste obeh snovi (amonijevega nitrata in pepelike) stehtali natančno, bo na koncu(po sušenju) ostalo tudi nekaj snovi, ki ste jo dali preveč. Če pa ste bili pri tehtanju natančni, bo na koncu ostal precej čist soliter.

     Kalijev permanganat (hipermangan, kalijev manganat (VII), KMnO4)
Je močan oksidant, ki je zelo neobstojen in sam od sebe oksidira organske snovi. To je tudi razlog, da se ga ne uporablja veliko v pirotehniki. Če že boste naredili kakšno mešanico iz njega, jo porabite v nekaj dneh. Ne ga mešat z organskimi snovmi, saj se bodo le te vzgale po nekaj minutah (Poskušajte kaniti nekaj kapljic glicerina na kupček hipermangana in počakajte. Za druge zanimive zmesi iz hipermangana poglejte pod Različne mešanice gorivo+oksidant) Ker je tako močan oksidant ga za pirotehnične mešanice sploh ni treba mleti v prah, ampak ga pustimo kar v drobnih kristalih. Zanimiv je tudi naslednji nenevaren poskus. Vzemite prozorno posodo (da boste videli kaj se dogaja v njej, najbolje kar pollitersko plastenko) in vanjo vlijte do dveh tretin vodo, dodajte žlico sladkorja in noževo konico hipermangana, dobro zmešajte in opazujte kaj se bo zgodilo. Kalijev permanganat lahko kupite ga v lekarnah, kjer ga ponavadi prodajajo po 15 g ali 100g.

     Magnezij  (Mg)
Magnezij ima zelo podobne kemijske in pirotehnične lastnosti kot aluminij, vendar je reaktivnejši od aluminija. Je precej lahka kovina, vendar se da ločiti od aluminija po temnejši sivi barvi. Iz njega so narejeni nekateri predmeti: šilčki za svinčnike (del na katerega je privito železno rezilo), ohišja delovnih strojev (motorke, kosilnice, itd.) in drugih naprav(fotoaparati, itd.).

     Metil etil keton  (MEK, butanon, CH3COCH2CH3)
MEKP je topilo, ki se uporablja za različne namene. Dobite ga lahko v Sparu (ali drugi trgovini) v obliki odstranjevalca laka za nohte. Bodite pozorni, saj vsi odstranjevalci ne vsebujejo MEK, ali pa je tega malo.

     Modra galica (bakrov sulfat pentahidrat, CuSO4 * 5H2O)
Kupite ga lahko v vsaki kmetijski oz. agrarni trgovini, kar pod imenom modra galica, 1 kg stane ca. 3 EUR.

     Natrijev klorat (V) (NaClO3)
Natrijev klorat je močan oksidant, ki se ga skoraj ne uporablja v pirotehniki. Je zelo hidroskopičen, zato ga moramo hraniti v dobro zaprti posodi. Pirotehnične zmesi narejene iz natrijevega klorata so zelo nestabilne in če vsebujejo samo drobec žvepla se lahko same od sebe vžgejo. Znana je mešanica natrijevega klorata in žvepla, ki je izredno občutljiva. Poskušajte previdno zmešati noževo konico natrijevega klorata in noževo konico žvepla. Če zdaj udarite pa mešanici z kladivom močno poči. Raztopino natrijevega klorata lahko dobite kot herbicid pod imenom Toxal, firme Bayer. V Sloveniji se tega herbicida ne dobi, prodajajo pa ga v Avstriji. Natrijev klorat pa lahko tudi naredimo tako, da kuhamo Varikino. Na koncu dobimo bele kristale, ki pa so mešanica natrijevega klorata in natrijevega klorida(kuhinjske soli). Reakcija 3NaClO -> NaClO3 + 2NaCl  Če ve kdo kako bi se dalo ločiti te dve snovi naj mi pošlje E-mail.

    Natrijev nitrat (čilski soliter, natrijev nitrat (V), NaNO3)
Uporablja se kot gnojilo in ga lahko zato dobite v kmetijskih trgovinah. Ima zelo podobne lastnosti kot "navaden" soliter, vendar je zelo hidroskopičen (vpija vlago), zakar se ne veliko uporablja v pirotehniki. Z njim lahko v skoraj kakršni koli mešanici ali reakciji nadomestimo kalijev nitrat(seveda je potrebno dati natrijevega nitrata sorazmerno manj, ker je natrijev ion lazji od kalijevega). Naredite ga lahko doma iz amonijevega nitrata in sode (natrijev karbonat, Na2CO3) ali sode bikarbone na enak način kot navaden soliter. Reakcija:  2NH4NO3 + Na2CO3 -> 2NaNO3 + 2NH3 + CO2 + H2O


     Nitrometan (H3C-NO2)

Je brezbarvna vnetljiva in hlapljiva tekočina. Kupiti jo je mogoče v trgovinah z opremo za modelarje. V zmesi z metanolom se uporablja kot gorivo za modele. Nekatere trgovine prodajajo že narejeno gorivo in ne čistega nitrometana.




     Oglje (C)
Oglje je preprosto amorfen ogljik, ki ponavadi preostane pri gorenju organskih snovi, če ni prisotnega dovolj kisika. Za hitro goreč smodnik potrebujete oglje, ki nastane pri gorenju mehkih vrst lesa. Za počasi goreč smodnik (npr kot potisno gorivo za rakete) pa lahko uporabite tudi oglje za žar.

     Pentaerithritol (C5H12O4)
Bel prah, topen v vodi. Dobite ga lahko le v kemijskih trgovinah. Cena je okrog 17 EUR za 250 g.






     Peroksid (vodikov peroksid, H2O2)
To je brezbarvna tekočina, ki v nekaj letih razpade na vodo in kisik in zato star ni več uporaben. Dobite ga v različnih koncentracijah v lekarnah in drogerijah. 3% ali 6% peroksid prodajajo v manjših stekleničkah, uporablja pa se za beljenje las. V lekarnah dobite tudi 30% peroksid po en liter. Mogoče ga vam ne bodo hoteli prodati, zato že vnaprej pripravite kakšen verjeten izgovor. Verjetno boste morali še pokazati osebni dokument in se podpisati.

     Soda bikarbona (jedilna soda, natrijev hidrogen karbonat, NaHCO3)
Prodajajo jo v lekarnah in drogerijah po 20g ali 100g. Zelo je uporabna za nevtralizacijo kislin v raznih kemijskih postopkih in v primeru, da se vam polije kislina. Dobro je tudi imeti pri sebi raztopino sode bikarbone, ko delate s kislinami. Če se slučajno polijete s kislino, najprej hitro sperite kozo s vodo potem pa še s to raztopino. Tako boste urpeli manjše poškodbe, kot bi jih sicer.



     Solna kislina (raztopina vodikovega klorida, HCl)
Solna kislina je zelo močna, zato pazite, da se ne polijete ali da vam ne gre v oči. Če se to vseeno zgodi dobro sperite z vodo. Vedno nosite zaščitne rokavice in očala. Ne vdihovat njenih hlapov. Dobite jo v drogerijah ali drugih tehničnih trgovinah, kot 30% raztopino.

     Toluen (metilbenzen, CH3C6H5)
Uporablja se v kemijski in prehrambeni industriji za izdelavo konzervansov, saharina, umetnih sladil, ter v restavratorstvu za zaščito zidnih poslikav, različnih slik in kipov ipd. Prodajajo pa ga tudi kot topilo v drogerijah in drugih tehničnih trgovinah. Vsebujejo ga tudi nekatera nitro-razredčila, lahko tudi v obliki mono- ali di- nitro toluen. Vsebujejo ga do 50%.




     Urotropin (suhi špirit, heksamin, heksametilentetramin, C6H12N4)

To je bel prah, večkrat pa ga najdemo v obliki kock (tablet), ki se uporabljajo na taborih za podkurjenje ognja oz. kar za gretje hrane in pijače. Prodajajo več različnih tipov teh kock in vse ne vsebujejo uritropina. Kocke ne smejo dišati po bencinu in morajo biti delno topne v vodi. Da se prepričate da so res iz uritropin pa je najbolje, da poskusite narediti majhno kolicino HMDT. Prave tablete dobite v trgovini IGLU SPORT (www.iglusport.si) pod imenom ESBIT grelne tablete. Vsebujejo hexamin in malce "voska". Potrebno jih je raztopiti v destilirani vodi in odfiltrirati vosek. Trgovine pa so po celi Sloveniji. Cena je 5 EUR za 20 kosov tablet po 4g. Torej 80g.
Uritropin pa lahko tudi naredite na zelo preprost način. V stekleno posodo počasi vlijte 100 ml 34% formaldehida in 123 ml 12% amoniaka (oziroma 100 ml 37% formaldehida in 148 ml 25% amoniaka). Pustite posodo na toplem (max 50 stopinj), da voda shlapi in na dnu bodo ostali beli kristali oz. prah. Reakcija: 4NH3 + 6HCHO -> C6H12N4 + 6H2O


     Varikina (raztopina natrijevega hipoklorita(NaClO) in kuhinjske soli(NaCl))
To je belilo, ki ga dobite v vsaki drogeriji in navadni trgovini z živili.

     Živo srebro (Hg)
Je izredno težka tekočina kovinske barve. Njeni hlapi so pri daljši izpostavljenosti strupeni. Kupiti se ga da v kemijskih trgovinah, a je precej drag. Vsebujejo ga termometri. Če se vam pomotoma kakšen razbije, poberite živo srebro in ga uporabite. Lahko pa namenoma razbijete kakšen stari termometer. Živo srebro se dobi tudi v Idriji. Prodajajo ga v obeskih, ki jih dobite za približno 1 EUR na Kosovelovi 3 (Antonijev turistični rov - stari trg).

     Žveplo (S)
Dobite ga v finem prahu v semenarnah in drugih kmetijskih trgovinah.




     Žveplova kislina (H2SO4)
Žveplova kislina je zelo močna, zato pazite, da se ne polijete ali da vam ne gre v oči. Če se to vseeno zgodi dobro sperite z vodo. Vedno nosite zaščitne rokavice in očala. Vedno vlivajte kislino v vodo in ne obratno (obratno je zelo nevarno, saj voda zavre in kislina šprica vsenaokoli)
Kislino prodajajo v različnih koncentracijah, vendar je le koncentrirana primerna za nitriranje. Koncentrirano prodajajo samo v kemijskih trgovinah. Razredčeno (40% - 60%) prodajajo tudi v drogerijah ali drugih trgovinah, kot čistilo za odtoke. Bolj verjetno je, da boste to čistilo dobili v specializiranih trgovinah za vodoinštalaterje. Iztočite jo lahko tudi iz avtomobilskega akumulatorja, vendar mora biti le ta popolnoma napolnjen(električno gledano). Tu pa sta dva problema. Prvi je ta, da je na razpolago veliko starih avtomobilskih akumulatorjev, ki pa so slabi in se jih ne da napolniti, če pa so se dobri pa jih je treba napolniti. Če nimate polnilca (ponavadi imajo naprave za varjenje priključek za polnjenje avtomobilskih akumulatorjev) lahko daste akumulator v svoj avto in se vozite naokoli (vsaj uro). Drugi se večji problem je ta, da kislina iz akumulatorja vsebuje svinčev oksid, ki se ga ne da odstraniti. Svinčev oksid je zelo močan oksidant in ob uporabi take kisline lahko nastanejo neželeni produkti ali reakcija sploh ne poteče.
Z razliko od dušikove kisline pa se da žveplovo kislino enostavno koncentrirati. Preprosto jo kuhamo, da vre. Pri tem izhlapeva voda (delno tudi kislina), pri tem pa se kislina koncentrira. Izgleda preprosto, vendar pri tem nastajajo tudi problemi. Imeti morate stekleno posodo, ki je odporna proti vročini (najbolje je kemijska čaša, lahko pa uporabite tudi kuhinjsko stekleno posodo, ki je namenjena kuhanju). Pri tem ne pride upoštev nikakršna kovinska posoda, saj jo kislina razžre. Kuhati morate na prostem, saj pri tem deloma izhlapeva tudi kislina, ki je zelo škodljiva tako za pljuča kot za kožo. Problem je tudi vedeti kdaj je kislina dovolj koncentrirana. En možen način je z meritvijo temperature. Navadna voda vemo da vre pri 100 stopinjah C, 50% H2SO4 vre pri ca. 150 stopinjah C, 100% pa pri 339 stopinjah C. Ker vem, da večina vas nima termometra za tristo stopinj predlagam druge možnosti. Mogoče se da opaziti iz samih par (še enkrat : so zelo strupene!), ki izhajajo med kuhanjem. Na začetku izhaja skoraj izključno samo vodna para, ki jo vsi poznamo, ko pa postane kislina že močno koncentrirana pa hlapi skoraj samo še kislina (vode ni več v njej) zato postanejo hlapi bolj belkasti. Drugo kar opazimo je, da postane kislina bistveno gostejša (podobno kot olje). Pri preverjanju gostote moramo biti previdni, saj je vroča kislina izredno nevarna (tristo stopinj! - že temperatura je nevarna, kaj pa šele kislina) Če se polijete je konec z vašo kožo na tem mestu (razžre do mesa!) Tudi potem, ko smo zaključili kuhanje moramo biti previdni in jo postopoma ohladiti do sobne temperature (to je dobro že zaradi steklene posode, ki ob hitrem ohlajanju poči). Takoj ko pa je enkrat kislina ohlajena, jo moramo zliti v dobro zamašeno posodo. V nasprotnem primeru bo absorbirala vlago iz ozračja in ne bo več koncentrirana. Močno vsrkavanje vode pa je njena najbolj uporabna lastnost, ki pride prav tako pri nitriranju (odstrani nastalo vodo), kot pri enostavnem sušenju snovi.

 

Kemijske trgovine


    V kemijskih trgovinah dobite vse kemikalije, ki so opisane na tej strani in še mnogo več. S splošnim prepričanjem, ni treba biti kemik ali imeti kakšno potrdilo, da lahko kupite kemikalije. Mogoče morate biti samo polnoletni. Sicer pa nekatere trgovine oz. skladišča prodajajo kemikalije samo če imate naročilnico od podjetja ali samostojnega podjetnika(če poznate kakšnega vam lahko pomaga). Nek moj prijatelj je v eni izmed spodaj navedenih trgovin celo hkrati kupil liter koncentrirane dušikove in liter koncentrirane žveplove kisline, pa ga ni nobeden nič vprašal zakaj jih bo rabil. Slaba stran teh trgovin je ta, da prodajajo samo zelo čiste (analizne) kemikalije, ki so zelo drage. Imajo več različnih razredov čistosti kemikalij, zato ne kupiti prvo kemikalijo, ki jo vidite, ampak dobro poglejte katera je najcenejša. Ponavadi jih tudi prodajajo v večjih količinah po 1 kg oz. 1 l. Večino kemikalij pa nimajo na zalogi in jih je potrebno prej naročiti in potem čakati od nekaj dni pa vse do enega meseca. Alternativa kemijskim trgovinam so lekarne, kjer imajo tudi precej kemikalij. Večino jih rabijo za izdelavo svojih zdravil, včasih pa jih tudi prodajajo, kar je zelo odvisno od posamezne lekarne. Tu so kemikalije še bolj drage, kot v kemijskih trgovinah, so tudi bolj čiste in jih prodajajo v manjših količinah(po nekaj deset gramov). Če ne potrebujete zelo čistih kemikalij, se jih splača kupiti v drugih trgovinah, kot so drogerije, tehnične trgovine in kmetijske trgovine.
    Spodaj je seznam kemijskih trgovin, ki jih jaz poznam, sicer jih je še več.

     Chemo  To je veriga tehničnih trgovin, ki ima prodajalne po celi Sloveniji, centralno skladišče pa je v Ljubljani. V prodajalnah prodajajo samo lake, čistila in druge običajne izdelke, podobno kot v drogerijah ali v Mavrici. V teh prodajalnah pa lahko naročite vse vrste kemikalij. Mogoče so kemikalije v Chemo-tu malo cenejše kot v drugih kemijskih trgovinah, vendar nisem povsem prepričan. Naročeno kemikalijo plačate potem ko jo pridete iskati. S to trgovino pa imam tudi slabe izkušnje. Nekoč sem naročil dušikovo kislino in so mi zagotovili, da pride čez nekaj dni. Ko sem jo prišel iskati so mi rekli, da je še ni in da naj pridem čez en teden. Čez en teden so mi spet rekli, da pride naslednji teden in to se je nadaljevalo dva meseca, nakar sem obupal in jo kupil v drugi trgovini.

    LabTeh To je kemijska trgovina kjer dobite vse kemikalije in kemijsko opremo. Naročene kemikalije pridejo v približno treh dneh od naročila. Plačati pa je treba ob naročilu. Trgovina je v Ljubljani (Tomačevo 1, Ljubjana, tel.: 031 33 11 97, e-pošta: labteh@siol.net). Tukaj dobite skeniran katalog.

    Mikro+Polo  To je internetna stran, kjer prodajajo preko interneta razne kemikalije.  www.mikro-polo.si

     Sanolabor  To je veriga prodajaln po celi Sloveniji. V prodajalnah prodajajo predvsem zdravila in laboratorijsko opremo. Drugače pa prodajajo kemikalije v centralni prodajalni Sanolabor v Ljubljani (ne vem točno kje se nahaja), vendar sprejemajo samo naročilnice od podjetij ali samostojnih obrtnikov.




HOME     Eksplozivi     Dimne bombe     Zažigalne bombe     Rakete    Rakete na vodo    Vžigalne naprave    Zanimive reakcije    Kemikalije     E-mail