HOME       Eksplozivi      Dimne bombe      Zažigalne bombe      Rakete     Rakete na vodo     Vžigalne naprave      Zanimive reakcije      Kemikalije

Zanimive kemijske reakcije


    Smrdljivec
    Vžig z vodo
    Stroj za umetno meglo
    Smejalni plin

Smrdljivec

       Na zelo enostaven način lahko naredite vodikov sulfid (H2S), ki močno smrdi po gnilih jajcih. Potrebujete: železov prah (če ga nimate so dobri tudi drobni opilki), žveplo in solno kislino. Dobro zmešajte železov prah in žveplo v masnem razmerju 1 : 2. Mešanico segrevajte in ko se začne kaditi, se dotaknite mešanice z žarečo železno žico. Tako sprožite reakcijo, ki se vidno razširi od točke kjer ste se dotaknili z žarečo žico. Tako ste naredili železov sulfid, ki ga ohladite in uporabite za smrdljivca.. Za sproženje smrdečega plina je dovolj, da vržete železov sulfid v solno kislino (ali ga polijete s kislino). Bolje je, da uporabite razredčeno solno kislino v razmerju 1 : 1 (voda : kislina), da ne pridete vi ali kdo drug v stik z močno kislino. Sicer je tudi razredčena nevarna, zato pazite. POZOR: Vodikov sulfid je zelo strupen plin, celo bolj strupen kot klor, ki so ga uporabljali kot bojni strup. V majhnih koncentracijah smrdi po gnilih jajcih, v samo malo večjih koncentracijah pa začasno uniči vohalne celice v nosu, tako ga ne zaznamo več. To je tudi razlog, da je zelo nevran, saj ne vemo, da je prisoten v zraku in lahko povzroči poškodbe pljuč in zastrupitev. V večjih koncentracijah lahko povzroči tudi smrt! Zato uporabljajte samo zelo majhne količine železovega sulfida, to pomeni največ 1 g. Ne ga uporabljati v majhnih zaprtih prostorih.



Vžig z vodo

      Nekatere snovi in zmesi se v stiku z vodo vžgejo. Tu je opisana mešanica iz preprostih snovi, ki ima to lastnost. Enostavno zmešajte 50% kalijevega permanganata 25% aluminijevega prahu in 25% navadnega sladkorja v prahu. Če na kupček te mešanice kanete eno kapljico vode se bo začelo najprej na tem mestu kaditi in nato se bo vžgala celotna količina zmesi. Reakcija poteka zelo počasi in je včasih potrebno tudi več minut, da se vžge. Vžgalo pa se ne bo če boste zmočili celotno količino mešanice, ali pa jo boste dali v vodo.

Stroj za umetno meglo

    Verjetno ste se večkrat spraševali, kako naredijo meglo oz. dim na raznih prireditvah. Ponavadi imajo v ozadju "škatlo", ki je priključena na elektriko in vsako toliko iz nje pihne velik oblah dima. Navaden dim kot posledica gorenja ne pride v poštev, saj je tak dim strupen, smrdi in draži pljuča. Napravo za umetno meglo lahko naredite tudi doma. Deluje na osnovi močnega segrevanja mešanice glicerina in vode v razmerju 2 :1 ali parafinskega olja. Najbolje je uporabiti kovinsko posodo, ki ima na vrhu majhno luknjo, skozi katero po potrebi vlijete mešanico glicerina in vode, ob segrevanju pa se bo kadilo iz nje. Prave naprave za meglo so narejene tako, da mešanica ob vklopu počasi priteka v kovinsko cevko, okrog katere je navita grelna nitka. Nastali dim uhaja skozi cevko na zrak. Mogoče imajo te naprave še spiralno kovinsko cev, skozi katero se nastali dim ohladi. Ugodno je, če je dim hladen, da se ne dvigne v zrak, kot je značilno za gorenje, poleg tega pa bi lahko vroč dim koga opekel, če bi stal pred napravo.

Smejalni plin

    Verjetno ste že slišali za smejalni plin, ki ob vdihavanju povzroči smejanje. To je didušikov oksid (N2O), ki ga v zmesi s kisikom uporabljajo v zobozdravstvu kot anestetik. Za večje operacije pa ni primeren saj je kot anestetik prešibak. Če bi ne bil tako šibek bi ga verjetno zelo veliko uporabljali, saj ima med vsemi anestetiki daleč najmanj stranskih učinkov. To pa še ne pomeni, da pri daljši uporabi ne pušča trajnih posledic! Pri vdihavanju manjših količin povzroča omotičnost, zmanjša občutek za bolečine in povzroči, da se oseba, ki ga je vdihovala smeji brez pravega vzroka. Pri večjih količinah oseba zaspi, pri še večjih pa lahko pade v komo lahko pa celo povzroči smrt. Nevarno je tudi vdihovanje čistega smejalnega plina, saj s tem ne dobimo kisika. Če oseba zaspi je tudi nevarnost, da se zaduši s svojim lastnim jezikom. Prisotnost čistega smejalnega plina lahko ugotovimo tako, da damo v posodo z plinom tlečo trsko, ki ob prisotnost smejalnega plina močneje zažari(isto se zgodi tudi v čistem kisiku).
    Smejalni plin lahko kupite v trgovinah z živili, kjer ga prodajajo v majhnih jeklenkah za izdelavo smetane. Lahko pa ga naredite tudi doma. Prvi način je tako da počasi segrevate amonijev nitrat. To je precej nevarno, saj je amonijev nitrat eksploziv in lahko pri prehitrem segrevanju eksplodira, zato previdno! Drugi način je segrevanje mešanice natrijevega nitrata (mogoče deluje tudi z kalijevim nitratom) in amonijevega sulfata, v razmerju 1,3 : 1, kar je malo manj nevarno kot prvi način. Ko boste segrevali to mešanico, se bo sproščal smejalni plin. Ne vem pa ali mora biti mešanica obeh snovi v obliki raztopine ali je treba segrevati kar mešanico suhih snovi. Ta postopek sem dobil komaj pred kratkim v eni kemijski knjigi in ga nisem se preizkusil. Najbolje je, da poskušajte na oba načina. Če bo kdo poskušal in bo ugotovil kako je bolje naj mi sporoči na moj E-mail.


HOME     Eksplozivi     Dimne bombe     Zažigalne bombe     Rakete    Rakete na vodo    Vžigalne naprave    Zanimive reakcije    Kemikalije     E-mail