Za vžig bombe je potreben nek zunanji vpliv, kot naprimer pritisk ali toplota (ogenj). Vžig bombe je treba zakasniti ali jo vžgati z varne razdalje, da nas le ta ne poškoduje. Za to so primerne vžigalne vrvice ali električni vžig na daljavo. V veliko primerih pa je eksploziv v bombi neobčutljiv in je zato treba uporabiti detonator.
 

        Vžigalne vrvice so narejene iz opornega materiala (npr. bombaž), kateremu je dodana počasi goreča snov. Spodaj je navedenih nekaj primerov takih vrvic. Če je ob vrvici zvezdica(*) pomeni da vrvica ne gori brez zraka in zato, če jo damo skozi tesno luknjo, bo gorela samo do luknje in ne skozi !

1.)Bombaž + soliter* : Soliter raztopite v vodi, tako da se ne topi več. Vzemite bombažno vrvico ali trak bombažne tkanine in jo omočite v raztopini solitra, ter jo dajte na toplo da se dobro posuši. Vrvica je pripravljena za uporabo.

2.)Bombaž + črn smodnik* : Smodniku dodajte malo vode in pomešajte, da nastane gosta kaša. V to pomočite bombaž in ga posušite.

3.)Soliter + sladkor v cevki  : Mešanico solitra in sladkorja dajte na trak iz aluminijaste folije in vse skupaj zavijete, tako da nastane drobna cevka z mešanico v sredini. Da se cevka ne odvije jo malo zasukajte kot vijačnico po vsej njeni dolžini. Namesto alu folije lahko uporabite tudi papir ali tanjši karton, ki ga zvijete v cevko.

4.)Smodnik v cevki  : Namesto mešanice solitra in sladkorja lahko uporabite smodnik, ki pa ne sme biti v predebeli cevki, ker lahko eksplodira.

5.)Kalijev permanganat + žveplo v cevki  : Tretja možnost je, da uporabite mešanico kalijevega permanganata (hipermangana) in žvepla. V tem primeru bo vidni učinek vrvice večji, še posebej pri cevki iz alu folije, bo metalo iskre naokoli.
 
 

        Električni vžig je primeren ko hočemo bombo ali tudi raketo vžgati ob točno določenem času in z varne razdalje. Za to je potreben električni vir (najpogosteje baterija), dolge žice, iniciator in včasih tudi timer.

        Iniciator je naprava ki ob priključitvi na električni tok vžge eksploziv ali detonator. Električni detonatorji ga imajo že notri. Iniciator lahko kupimo v trgovinah za modelarstvo, saj ga uporabljajo za vžig raket.         Lahko ga naredimo tudi sami, bistvo je, da sta žici povezani na tanko žičko, ki se vžge. Najbolj so primerne žičke za drgnjenje posode, ki jih prodajajo v valjastih svitkih. Iz svitka poberite eno žičko in en konec ovijte okrog ene električne žice, drugi pa okrog druge. Žička naj ne bo daljša od centimetra, ker se ne vžge. Sama žička ne bo vžgala eksploziva, zato more biti okrog nje neka dobro gorljiva snov (npr.: soliter + sladkor, kalijev permanganat + žveplo, smodnik,...) Primer kako lahko naredite iniciator je pokazan na sliki (vžigalica ni nujna). Če damo namesto počasi goreče snovi v cevko inicialen eksploziv, dobimo kar detonator.
 

     Timer deluje tako, da se kondenzator polni preko spremenljivega upora (potenciometra) in čez nekaj časa postane tok skozi tranzistor tako velik, da sproži rele, ki sklene tokokrog. Čas proženja uravnavamo z potenciometrom in sicer večja kot je upornost daljši je čas od vključitve do sprožitve. Če boste timer uporabljali večkrat zapored se kondenzator ne bo izpraznil in zato bo vsak naslednji čas sprožitve krajši. To rešimo tako, da kondenzator sklenemo preko 200 omskega upora in stikala tako, da se bo ob sklopitvi stikala kondenzator izprazni. Vrednosti uporov in kondenzatorja so približne in odvisne od tipa tranzistorja in releja. Priporočam naslednje tranzistorje : BC107, BC108, BC109, BC547, lahko pa uporabite tudi druge. Izhod direktno priključimo na iniciator, ki pa mora delovati pri 9V.
 
    Če imate malo več znanja elektrotehnike si lahko timer naredite iz mikrokontrolerja. Na ta način boste imeli timer, ki bo precej natančen. Lahko dodaste tudi zaslon, ki vam bo kazal čas.

Izboljšana verzija timerja

Callisto <callisto_bk@yahoo.com> je prispeval naslednji načrt.:

Srce vezja je integrirano vezje NE555, ki je izredno poceni, pa tudi dobiti ga ni težko (trgovine HTE, IC,... v Ljubljani, Mariboru,...). Čip je samo 8-pinski, zato ga ni težko priklopiti. Vsebuje interni napetostni stabilizator, zato je lahko razpon napajalne napetosti zelo velik, pri čemer pa je čas neodvisen od napetosti(v nasprotju s zgornjim vezjem). Integrirano vezje ima interno temperaturno kompenzacijo. Čas nastavite s potenciometrom P, "odštevanje" sprožite s pritiskom na tipko.
Za dodatne informacije se obrnite na zgornji e-mail.

    Eksplozivov, ki so neobčutljivi ne vžge samo ogenj, pritisk, vžigalna vrvica ali iniciator. Vzbuditi jih moramo z manjšo eksplozijo detonatorja. Detonator ni nič drugega kot par gramov inicialnega eksploziva postavljenega v cevko (ponavadi kovinsko). Primerni eksplozivi so: pokalno živo srebro (nevarno!), svinčev azid,... Neprimerni, čeprav občutljivi na ogenj pa so smodniki in druge mešanice. Inicialni eksploziv v detonatorju sprožimo s iniciatorjem ali vžigalno vrvico.
 

    Eksplozivov, ki so povsem neobčutljivi, ne vžge niti detonator. Tak primer je amonijev nitrat in drugi eksplozivi narejeni iz le tega. V takem primeru je treba uporabiti ojačevalnik detonatorja, ki je narejen iz eksplozivov, ki so  razmeroma neobčutljivi, vendar jih vžge že navaden detonator (Npr.: TNT, RDX in podobni). Ta eksploziv je oblikovan v valj, ki ima luknjo v sredini, kamor vtaknemo detonator. Vse skupaj pa damo med neobčutljiv eksploziv.